"Po 13. členu zakona o zaščiti živali imajo psi - vodiči slepih in psi - pomočniki invalidov skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza. Psom ni treba imeti nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza."
K9 Servis

Jakob Škantelj o svojem življenju z Mosesom


Sem Jakob Škantelj, star sem 19 let in živim s svojimi starši v okolici Ljubljane. Že 17 let sem na električnem invalidskem vozičku, zato neprestanoma potrebujem nekoga ob sebi. Študiram novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, kjer se brez asistenta, ki bi mi pomagal, zelo težko znajdem.

Avgusta 2010 je v moje življenje prišel labradorec Moses, in od takrat se počutim varnejše, srečnejše, predvsem pa bolj samostojnega. Moses bo decembra star 2 leti, in je prišel iz Amerike. V Slovenijo ga je pripeljala Maja Golob, ki ga je tudi trenirala, in ga pol leta pripravljala, tako da je čim bolj prilagojen meni in mojim potrebam ter mi pomaga v katerikolih neprijetnih situacijah.

Pred prevzemom smo začeli s skupnimi treningi - Maja, jaz in Moses - tako da se je Moses naučil izpolnjevati moja poveljstva, ki so kbila enaka Majinim. Na prvih treningih smo delali na poslušnosti in postavljanju hiarhije - kdo je komu gospodar. Ko smo to osvojili, smo se lotili treningov pobiranja predmetov, odpiranja vrat tj. Mosesovih znanj, ki bodo pomagali moji fizični nezmogljivosti. Na zadnjih treningih smo šli še v veleblagovnico, da smo Mosesa navadili obnašanja v večji množici ljudi, in moram povedati, da se je izjemno izkazal. Po desetih treningih je bilo šolanje z Majo zaključeno, nama z Mosesom pa so treningi ostali vsakodnevno opravilo, da Moses nekoč ne bo pozabil, kar zna sedaj.

Z zagotovostjo lahko rečem, da se ne bi mogel več ločiti od njega. Je moj zvesti prijatelj, ki mi omogoča večjo samostojnost, tako doma, kot tudi na fakulteti. Starši me lažje pustijo samega doma, saj če pride do kakšne nesreče, Moses odpre vrata, da grem lahko iz hiše, ali če mi kaj pade na tla (mobitel, daljinec, očala, ...), mi Moses to pobere in mi prinese v roke. Z menoj gre tudi na fakulteto - pes spremlljevalec gre lahko v vse javne ustanove, restavracije in lokale - kjer me spremlja ves čas, mi pobira zapiske in riše nasmehe na obrazih mojih sošolk in sošolcev.

Z Mosesom odlično sodelujeva in upava, da bo najino prijateljstvo trajalo večno.
Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska izboljšujemo spletno mesto.

Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
Ne strinjam se